Inovacijsko komuniciranje

4Uvodnik: Mediji, inovativnost in delovna mesta

4Razvoj: najmlajši oddelek ali oddelek najmlajših

4Uspešna izvedba tretje delavnice projekta SToP - SToP Tampering of Products

4E-logis v.3.0 - inovativne rešitve v enem paketu!

4Inovativnost ustvarja dodano vrednost, mediji ustvarjajo vrednote

4Kaj imajo skupnega sloni, e-novice, Kvarkadabra in Stanford?
 

 Uvodnik: Mediji, inovativnost in delovna mesta

Mesec junij je Orii ponovno prinesel visoko priznanje. Uvrstili smo se med finaliste izbora za najboljši prispevek inovacijskega novinarstva. Kot je na konferenci Stanford po Stanfordu, ki je 14. in 15. junija potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, izpostavil Janez Potočnik, evropski komisar za znanost in raziskave, je »...poslanstvo inovacijskega novinarstva ponuditi celostni vpogled v inovativnost.«

Prav zato je vloga medijev, med katerimi delček tega poslanstva opravljajo tudi e-novice, ki jih berete, tako pomembna. Inovativnost v 21. stoletju namreč dobiva nove razsežnosti, med katerimi je tudi borba s ponaredki. Kot boste lahko prebrali v prispevku v nadaljevanju, ponarejanje po ocenah Evropske unije letno ogroža kar 200.000 delovnih mest in hkrati tudi razvoj inovativnih podjetij. Zato je sodelovanje Orie Computers v globalnem boju proti trgovini s ponaredki, v katerem deluje v družbi uglednih partnerjev projekta SToP, logičen korak.

In ker tudi za inovativnost velja, posel smo ljudje, je imena in obraze inovativnim posameznikom v tokratnih e-novicah nadel Matej Habjan, vodja oddelka razvoja.

S sloganom Logično je biti z nami se vam bomo ponovno oglasili septembra. Do takrat vam želimo sončne in prijetne dopustniške dni.

Oria tim

-   5   -

Razvoj: najmlajši oddelek ali oddelek najmlajših

piše: Matej Habjan

Da naslov ne bo zavajal, naj takoj izpostavimo, da se je lastni razvoj v podjetju kot organiziranemu, poslovnemu področju vzpostavil že pred dolgimi osmimi leti ali v prejšnjem tisočletju. Po stažu smo tako že pravi veterani. Pa vendar, povprečna starost v našem oddelku je manj kot trideset let.

Tisti, ki smo zraven že od začetka, in smo priče hitremu razvoju, ki je v teh letih pripeljal podjetje do prepoznavnosti v poslovni javnosti, vemo, da so naša bistvena konkurenčna prednost inovativne ideje in rešitve, katerih porok sta prav mladost in entuziazem vseh članov ekipe.

Druga pomembna lastnost oddelka je pripravljenost deliti znanje s sodelavci. Ni bilo potrebno veliko inovativnega razmišljanja, da smo prišli do zaključka, »da so toplo vodo že odkrili« in da nima smisla izgubljati dragocenega časa za nekaj, kar že obstaja. V ta namen poskušamo vzpostavljati čim več komunikacije, tako formalne - v obliki delovnih sestankov, kot neformalne - v obliki raznih druženj v prostem času.

Tekom poletja bomo že drugič organizirali t.i. »brainstorming vikend,« kar pomeni, da se bomo v petek po službi odpeljali na izbrano mesto, kjer bomo čez vikend združili prijetno s koristnim. Malo zabave, skupnega druženja, delo, za katerega ob napornem delavniku ni časa, in sproščeno vzdušje so se v preteklosti že pokazali kot zelo učinkovito orodje za širjenje znanja.

Kakšen je povprečen član razvojnega oddelka?
V prvi vrsti je ekipni igralec, pripravljen širiti znanje in se vsak dan kaj novega naučiti, hkrati pa se zaveda, da delovnik ne traja nujno vedno samo od 8:00 do 16:00.

Kako se vidimo sami?

Gabriel Ribarski
»V Orio Computers sem prišel pred petimi leti in še nekaj mesecev. V tem času sem preživel v podjetju precej različnih kadrovskih in organizacijskih sprememb. Iz začetnega tima smo ostali več ali manj isti, kasneje pa smo se zaradi večjega obsega dela tudi okrepili za nekaj glav. Všeč mi je, ker smo precej dinamični, se med seboj dobro razumemo in velikokrat drug drugemu priskočimo na pomoč.«
 

Sergej Sotlar
»V Orii Computers sem se zaposlil pred tremi leti kot programer. V zelo kratkem času sem se vključil v tim in sprejel dinamično kulturo podjetja. Osebno mi je zelo všeč, da mi delo dopušča veliko samostojnosti in inovativnosti, predvsem pa menim, da je izrazitega pomena to, da se celotni razvojni tim med seboj odlično razume, se spoštuje in si pomaga, ker to pripomore k dobremu delovnemu vzdušju. Poleg programiranja me navdušuje tudi internet marketing, v prostem času pa se ljubiteljsko ukvarjam z izdelavo spletnih strani.«

Marko Molan
»V tim Orie Computers in oddelek razvoja sem skupaj s še tremi »sotrpini« prispel pred nekaj več kot tremi leti. Vsi štirje smo bili presenečeni, kako dobro smo bili sprejeti v tim, saj smo takrat imeli relativno malo potrebnega znanja, vendar veliko elana. Ob pomoči mentorjev, članov ekipe in okolja smo hitro osvajali nova znanja. Oria Computers nudi možnost, da se perspektivni posamezniki dokažejo in še naprej razvijajo svoje znanje in tako s tem sami na najboljši način vračajo podjetju, kar jim je to ponudilo.«

Kako nas vidijo drugi?

Andrej Naraks, vodja področja
»Oddelek razvoja, poleg kodiranja in vzdrževanja programske opreme, pogosto odigra pomembno vlogo tudi pri idejni zasnovi novih funkcionalnosti. Je verjetno oddelek z najnižjo povprečno starostjo in tudi oddelek z zelo nizko stopnjo fluktuacije kadrov.«

Marjan Vrankar, vodja projektov
»Izvedba projekta? Izvedbe samega projekta na področju informatizacije logističnih procesov, tako v fazi nastajanja aplikacije kot v fazi produkcijske uvedbe, si brez kakovostne razvojne ekipe programske opreme ni mogoče predstavljati. V Orii dajemo še poseben poudarek inovativnosti, kar ob dobrem sodelovanju vseh timov Orie predstavlja garancijo za naš uspeh in uspeh naših partnerjev, s katerimi uspešno sodelujemo.«

In kdo smo člani razvojnega oddelka?
Bojan Fabijan, Uroš Drljevič, Sergej Sotlar, Aleksander Jančič, Gabriel Ribarski, Rok Pišek, Iztok Heric, Marko Molan, Emir Subašič, Sašo Čož, Boštjan Kranjc in moja malenkost, Matej Habjan, vodja oddelka.

V objektivu: Rok Pišek, Iztok Heric, Sergej Sotlar, Boštjan Kranjc, Emir Subašič, Gabriel Ribarski, Marko Molan, Aleksander Jančič in vodja oddelka razvoja Matej Habjan.

Brez komunikacije ni razvoja. Aleksander in Matej med delovnim pogovorom.

-   5   -

Uspešna izvedba tretje delavnice projekta SToP - Stop Tampering of Products

piše: Mateja Zorman

Novembra 2006 se je Oria Computers kot aktivni tehnološki partner vključila v šestintridesetmesečni razvojni projekt SToP (Stop Tampering of Products), ki poteka znotraj druge prioritete 6. okvirnega programa EU. Druga tematska prioriteta je poimenovana Tehnologije informacijske družbe. Njen program je osredotočen na prihodnjo generacijo tehnologij, ko bodo računalniki in omrežja integrirani v naše vsakodnevno okolje ter tako omogočali dostop do številnih storitev in aplikacij preko preprostih, ljudem prijaznih, vmesnikov. Vizija »inteligentnega okolja« postavlja uporabnika, posameznika, v središče prihodnjega razvoja, ki vodi v na znanju temelječo družbo, ki bo vključevala vse in vsakogar.

Ponarejanje: grožnja inovacijam in delovnim mestom
V primeru projekta SToP je poslovna potreba vse bolj pereč problem ponarejanja izdelkov, ki pesti številna inovativna podjetja v EU. Ponarejanje izdelkov pridobiva na obsegu z rastjo pomena blagovnih znamk. Ponarejeni izdelki so lahko po eni strani po svojih lastnostih bistveno slabši od izvirnikov. V takih primerih sta lahko ogrožana zdravje in varnost njihovih uporabnikov (npr. zdravila, prehrambeni izdelki, avtomobilski in letalski rezervni deli itd.) ali pa je v bolj blagi obliki posledica le nezadovoljstvo s slabo kakovostjo izdelka.

Po drugi strani pa so ponarejeni izdelki lahko tako zelo podobni izvirnikom, tudi glede funkcij in kakovosti, da jih je težko razločiti. To sicer ne predstavlja nevarnosti za zdravje in varnost prebivalcev, ogroža pa gospodarstvo inovatork, ki vlagajo v razvoj novih izdelkov. Po nekaterih ocenah naj bi zaradi ponarejanja v EU bilo letno ogroženih 200.000 delovnih mest. Leta 2004 je mednarodna trgovinska zbornica ocenila, da obseg trgovine s ponaredki znaša okoli sedem odstotkov mednarodne trgovine. Nadalje zbornica ugotavlja, da ponarejanje in piratstvo eksponencialno naraščata tako v smislu obsega, zahtevnosti, nabora izdelkov in prizadetih držav.

Partnerstvo nosilcev razvoja in uporabnikov zaščite
Cilj projekta SToP je zato ubiti dve muhi na en mah ter razviti inteligentne in omrežno zasnovane sisteme za varno in učinkovito avtentifikacijo (ugotavljanje izvirnosti) izdelkov v poljubni fazi njihovega življenjskega cikla: od proizvodnje preko distribucije do prodaje končnemu kupcu. V projektni konzorcij so se zato združila na eni strani podjetja, ki so potencialne žrtve ponarejanja svojih izdelkov, na drugi strani pa tehnološko-raziskovalno orientirane organizacije, ki so nosilke razvoja novih tehnologij tako na področju programske opreme za poslovne in logistične informacijske sisteme kot na področju tehnologij razpoznave in avtentifikacije.

Partnerji, vključeni v projekt SToP, nameravajo opisani cilj doseči z razvojem novih, praktičnih rešitev, ki bodo rešila pomanjkljivosti obstoječih tehnologij in izdelkov za preprečevanje ponarejanja. Mednje spadajo nezmožnost stoodstotnega ugotavljanja pristnosti, nezadostne varnostne funkcije, sorazmerno visoki stroški uporabe in težavnost integriranja rešitev v poslovne procese podjetij. SToP namerava svojo rešitev zasnovati tako na razvoju in uporabi tehnologij pametnega označevanja kot tudi na razvoju ustreznih programskih komponent.

Delavnica projektne skupine
V juniju 2007 je bila v Ljubljani v hotelu Slon v organizaciji Orie Computers tretja delavnica projektne skupine SToP. Delavnice se je udeležilo 17 udeležencev iz tujine (Švica, Francija, Nemčija) in predstavniki Orie, ki so člani projektne skupine. Na strani Orie je bil koordinator projekta Andrej Naraks, pomembni vsebinski vlogi sta imela še svetovalec Zvone Klopčič in razvojnik Marko Molan, nosilka segmenta posredovanja projektnih informacij pa je bila Neva Marn.

V okviru delavnice so projektni partnerji podrobneje opredelili pričakovane cilje projekta ter osvetlili strategijo razširjanja in izrabe rezultatov projekta, kar je bila ena od ključnih nalog Orie znotraj projekta.

Razširjanje in izraba rezultatov projekta
Razširjanje in posredovanje informacij zajema aktivnosti, usmerjene v informiranje in izobraževanje t.i. vplivnežev. Mednje spadajo npr. državni organi, interesna združenja in končni uporabniki blaga.

Poleg tega pa aktivnosti razširjanja informacij pokrivajo tudi prenos rezultatov zainteresiranim okoljem, ki bi lahko na tak ali drugačen način izrabila rezultate projekta. V primeru projekta SToP je to v prvi vrsti znanstvena javnost, ki se ukvarja s problemi na področjih varnosti, z razpoznavo objektov in sledenja, v drugi vrsti pa tudi vse organizacije, ki se borijo proti ponarejanju (npr. standardizacijska telesa na področju RFID) in seveda vsi proizvajalci izvirnih izdelkov.

Oria je za namen publiciranja dosežkov projekta predvidela različne kanale: od brošur, s katerimi se je projekt predstavil v Evropskem parlamentu, prek posebne spletne strani, ki bo v začetni fazi projekta namenjena prvenstveno notranjim komunikacijam, v poznejših fazah pa tudi trženju rezultatov projekta med zainteresiranimi zunanjimi vplivneži, do udeležbe na znanstvenih konferencah delavnic in organizacije delavnic za podjetja.

Predstavitev dobre prakse na primeru e-logis
V okviru delavnice je Oria Computers na podlagi praktičnih primerov predstavila sposobnosti svojega paradnega produkta e-logis 3.0. Predstavitev je dokazala, da je e-logis sofisticiran logistični sistem, ki omogoča uporabniku v proizvodnji organizacije učinkovito sledenje od vhodnih surovin in polizdelkov, ki prihajajo v tovarno, do končnih izdelkov, ki jih podjetje prodaja kupcem.

-   5   -

E-logis v.3.0 - inovativne rešitve v enem paketu!

piše: Matej Novak
 

Da smo konec meseca aprila '07 predstavili novo različico logističnega informacijskega sistema e-logis, ni skrivnost. Nekateri ste se udeležili prireditve v Zagorju, drugi ste prejeli materiale po pošti, tretje smo obiskali. Za vse, ki se ne boste našli v prej naštetih skupinah, smo se odločili, da inovativne novosti iz e-logisa predstavimo v nizu treh številk e-novic. V tej številki sta predstavljeni dve, ki po svoji funkcionalnosti omogočata uporabniku kar največjo stopnjo prilagodljivosti in univerzalnosti tako na področju povezovanja z ERP sistemi kot tudi na področju uporabe na strani končnih uporabnikov.

Novi načini integracije
Tisti, ki ste se že srečali z e-logisom, poznate način integracije e-logis z zgornjim, poslovnim sistemom. Integracija je izdelana na osnovi dogovorov s ponudnikom PIS. V tem, klasičnem, načinu integracije govorimo o dveh elementih, potrebnih za integracijo: o integracijskem vmesniku ter o storitvah povezovanja.

Verzija 3.0 ponuja več za manj! V novo različico smo vključili funkcionalnost, ki omogoča povezovanje s PIS s pomočjo »standardnih e-logis struktur.« To pomeni, da je možna integracija brez integracijskega vmesnika, pri storitvah pa govorimo zgolj o komunikaciji s stranjo, ki se povezuje na e-logis strukture.

V preteklih letih smo se povezali s številnimi poslovno informacijskimi rešitvami. Nekatere izmed njih so bile enostavne, ne razširjene, druge globalne, pogosto izvedene. Dve izmed slednjih sta zagotovo SAP in Navision, zato smo za njiju razvili konektorje - vtičnike, ki predstavljajo tretji tip integracije. S takšnimi vtičniki se lahko na nivoju standardnih postopkov, dokumentov in struktur izvede enostavna povezava z omenjenimi PIS ali njihovimi moduli.

Različica 3.0 je povezljiva z ostalimi informacijskimi rešitvami Orie Computers. Tako lahko RF ročne terminale povežemo z rešitvijo za popis in evidenco osnovnih sredstev e-ios, podatke o učinkovitosti skladiščnikov pa uvozimo v sistem ocenjevanja in nagrajevanja zaposlenih Victoria.

Večjezična podpora
Globalizacija, internet, zahteve po B2B povezljivosti, širitev podjetij na nove trge so realnosti, ki večini slovenskim podjetjem narekujejo tako procesno kot tudi jezikovno prilagajanje različnim partnerskim podjetjem v tujini.

Rast, širitev proizvodnih in distribucijskih kanalov na tuje trge, potrebuje tudi širitev v informacijskem smislu, zato smo verzijo 3.0 zasnovali na večjezični platformi, ki s pomočjo namestitve jezikovnih paketov omogoča enostavno in hitro menjavo jezika brez potrebnih dodatnih posegov v e-logis. Jezik, ki bo tako prikazan na, npr., terminalu, bo odvisen od nastavitev uporabnika. S to funkcionalnostjo bo isti sistem tako lahko prikazan v različnih jezikih, kar v času prostega pretoka delovne sile zagotovo pomeni prednost tudi na tem področju.

Toliko zaenkrat. Vas zanima več? V naslednji številki e-novic bomo predstavili še ostale novosti, ki so implementirane v celovito logistično rešitev e-logis ver. 3.0. Do takrat vam želim obilo lepih trenutkov na dopustu in svežih, pozitivnih energij.

Ps.: Če ste neučakani in bi radi več zvedeli prej, nas pokličite in dogovorili se bomo za predstavitveni sestanek. Pišite nam na e-naslov matej.novak@oria.si ali nas pokličite na številko (01) 514 03 00.

-   5   -

Inovativnost ustvarja dodano vrednost, mediji ustvarjajo vrednote

Kako poteka uveljavitev tega koncepta v Sloveniji in na Balkanu; katere aktivnosti pripravljate, in ali lahko k sodelovanju pristopijo zainteresirani posamezniki, podjetja, lokalne institucije, državne institucije, ...?
Da, koncept inovacijskega novinarstva zelo dobro prodira v osrednji evropski prostor. Ker vnaša nekaj novega, hkrati pa govori o gospodarsko izredno pomembni temi, inovativnosti, pridobiva podporo med napredno mislečimi: tako med novinarji, gospodarstveniki, vse bolj pa tudi med politiki. Dejstvo je, da so mediji pomemben člen napredne družbe.

14. in 15. junija smo na Fakulteti za družbene vede pripravili Regionalno konferenco o inovacijskem novinarstvu "Stanford po Stanfordu 2007" (www.innovationjournalism.si), v maju pa sem se udeležila InJo konference na Stanfordu, kjer smo uspešno predstavili razvoj tega projekta v Sloveniji. Posebno zanimanje so vzbudili: projekt "InJo in razvoj inovativne lokalne skupnosti," obsežna akcija za podelitev priznanj za najboljše prispevke na temo Inovativnosti in osebnosti, ki je v preteklem letu s svojimi prispevki v medijih največ pripomogla k razumevanju inovativnosti, znanosti in gospodarstva.
 

-   5   -

Kaj imajo skupnega sloni, e-novice, Kvarkadabra in Stanford?

e-novice vabijo k besedi: Polona Pibernik, Mediade

Če je v tradicionalnem novinarstvu inovativnost razpršena med uredništva, ki obravnavajo gospodarstvo, znanost ali politiko, jo koncept inovacijskega novinarstva umešča v samo jedro obravnave.

Inovacijsko novinarstvo, ali InJo, je koncept, ki je zrasel na Stanfordski univerzi v tesnem sodelovanju s švedsko razvojno agencijo Vinnova. O inovacijah poroča celostno, skuša povzemati samo bistvo inovacijskega procesa in inovativnih okolij, kjer inovacije nastajajo, in tako osvešča bralce o pomenu, ki ga inovativnost ima v našem vsakodnevnem življenju.

Pisanje o inovacijah je zato po InJo konceptu multidisciplinarno, saj obravnava večplastnost neke inovacije z vidika znanstvenih in tehnoloških trendov, vprašanja intelektualne lastnine, financ, standardizacije, proizvodnih procesov, trženja, poslovnih modelov, politike, kulturnih in socialnih trendov in mnogih drugih, kot pravi utemeljitelj koncepta, dr. David Nordfors.

14. in 15. junija je v Ljubljani potekala 2. Regionalna konferenca o inovacijskem novinarstvu "Stanford po Stanfordu 2007," ki pomeni stičišče koncepta inovacijskega novinarstva med Stanfordsko univerzo in Slovenijo ter državami jugovzhodne Evrope.

Janez Potočnik je v svojem nagovoru udeležencem te konference pomen inovacijskega komuniciranja razložil z zgodbo o treh slepcih, ki so morali slona opisati tako, da so se ga dotaknili. Vsak od njih je slona opisal na drugačen način, odvisno od dela telesa, ki se ga je dotaknil, in vsak je imel prav, le celotne slike ni imel nihče od njih. »Prav to pa je vloga, ki jo lahko odigra inovacijsko novinarstvo. Lahko nam ponudi celostni vpogled v inovativnost,« je sklenil Potočnik.

Na tej konferenci so bile podeljene nagrade in priznanja za najboljšo medijsko stvaritev v javnih in internih medijih ter priznanje za osebni doprinos k razvoju razumevanja inovativnosti v javnosti, ki jo je podelil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

Nagrajeni Sašo Dolenc je s svojimi poljudnimi kolumnami v prilogi Polet temeljito populariziral odnos širše slovenske javnosti do znanosti ter jo z inovativnim medijskim projektom Kvarkadabra, čigar soustvarjalec je, neprestano širil v širši in ožji javnosti.

Glavna nagrada za najboljši novinarski prispevek o inovativnosti v slovenskih medijih, objavljen v letu 2006, je šla v roke Nataši Koražija, novinarke revije Manager, nagrado za najboljši prispevek o inovativnosti v internih časopisih ali glasilih pa je prejela Vesna Petkovšek iz Gorenja.

Med finaliste v obeh kategorijah se je uvrstila tudi Oria Computers. Med splošnimi mediji se je v finale prebil članek, ki opisuje inovativni utrip Orie, med internimi mediji pa so se za nagrado v finalu potegovali kar trije pisci e-novic: Sonja Klopčič, Polona Pibernik in Matej Novak.

Humoren nagovor dr. Janeza Potočnika na konferenci »Stanford po Stanfordu«.
Foto: http://www.innovationjournalism.si
 

-   5   -