Lektor pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja besedila za založbe, časopise, medijske hiše, gledališča, druge ustanove in podjetja. Rezultat lektorjevega dela je jezikovno popravljeno besedilo, ki ustreza uveljavljeni jezikovni normi. Pri tem upošteva knjižni izgovor, včasih tudi pogovorni jezik ali narečje.
Pri delu je lektor precej obremenjen, saj ga omejujejo časovni roki. Takšno delo je zato lahko stresno, zahteva veliko zbranosti in izurjenosti. Pri svojem delu tesno sodeluje z avtorjem besedila, lahko pa tudi s prevajalcem in urednikom. Besedila se razlikujejo glede na napake, ki jih lektor najde in popravi. Lahko obdeluje besedilo z redkimi pravopisnimi napakami, besedilo z mnogimi pravopisnimi in slovničnimi napakami ali besedilo, ki ima poleg pravopisnih in slovničnih napak še stilske pomanjkljivosti.
Katere priročnike pri svojem delu uporablja lektor?
Besedila, ki jih popravlja lektor, so različna: leposlovna, esejistična, poljudno-znanstvena, strokovna ali znanstvena. Pri svojem delu uporablja različno strokovno literaturo in priročnike, kot so:
- slovar slovenskega knjižnega jezika,
- različne izdaje slovenskega pravopisa,
- različni jezikovni priročniki,
- slovarji,
- leksikoni,
- enciklopedije,
- atlasi,
- različni učbeniki.
Da ohranja dovolj visok nivo strokovnosti in znanja, mora spremljati dela drugih izkušenih lektorjev, slovenistov ter tudi prevajalcev in jezikoslovcev.
Katera znanja in spretnosti potrebuje lektor?
Za opravljanje lektorskega poklica so potrebni visokošolska izobrazba, čim boljša splošna razgledanost, posluh za materinščino, odlično poznavanje slovenskega jezika, slovnice, pravopisa in nasploh jezikoslovja ter sposobnost za oblikovanje besedil. Lektorju slovenskega jezika koristi tudi poznavanje latinščine in vsaj nekaj sodobnih tujih jezikov.
Dobro je, če lektor poleg slovenskega jezika pozna tudi nekaj latinščine.
Lektor, ki lektorira strokovna ali znanstvena besedila, mora dobro poznati strokovno terminologijo. Zato svoje znanje konstantno poglablja in širi ter nenehno spremlja razvoj jezika in jezikoslovja. Poleg tega mora imeti visoko razvito sposobnost koncentracije.
Lektoriranje v Sloveniji
Lektoriranje ni opredeljeno z nobenim zakonom, je pa obvezno v nekaterih institucijah. Fakultete zahtevajo lektoriranje diplomskih in magisterskih nalog ter doktorskih disertacij. Lektura je priporočljiva v vseh organizacijah, ki karkoli javno objavljajo oz. dajejo besedila na ogled množicam ljudi, čeprav se v praksi večinoma izkaže, da spletni mediji besedil sploh ne lektorirajo.
Slovenščina velja za zahteven jezik in le malo avtorjev ali piscev besedil pozna vsa pravopisna, slovnična in stilska pravila. Vendar le pravopisno, slovnično in stilsko oblikovano besedilo lahko naredi dober in želen vtis na bralca.
Licenca za lektoriranje ne obstaja, imamo pa v Sloveniji nekaj ustanov in društev, ki se že vrsto let trudijo vzpostaviti norme in pravila tudi na tem področju. Vsekakor je potrebno za tovrstne storitve od lektorja zahtevati potrdilo o ustrezni usposobljenosti za tovrstna dela, preveriti reference in po opravljenjem delu, ko prejmemo lektoriran čistopis, pridobiti račun za opravljeno storitev.
Slovenščina 