Človeških sto let se zdi izjemna starost, vendar v živalskem svetu obstajajo vrste, pri katerih je to šele del življenjske poti. Največ presenečenj najdemo v morjih, kjer zelo počasna rast, nizke temperature in posebnosti presnove nekaterim živalim omogočajo življenje skozi več človeških generacij.
Starost pri teh vrstah raziskovalci določajo z rastnimi plastmi, kemičnimi analizami tkiv, radiokarbonskim datiranjem in zgodovinskimi podatki. Primerjava rekordov ni povsem preprosta, saj starosti pri različnih živalih ne določamo z enako metodo in pri nekaterih dobimo razpon namesto natančnega števila let.
1. Islandska školjka
Islandska školjka Arctica islandica živi v hladnih vodah severnega Atlantika in sodi med najbolj prepričljive živalske rekorderje v dolgoživosti. Posebej znan primerek, poimenovan Ming, je dosegel starost 507 let. Raziskovalci so njegovo starost določili s štetjem rastnih plasti v lupini, podobno kot pri določanju starosti dreves z letnicami, dodatne analize pa so prvotno oceno še zvišale.
Ming je živel že v začetku 16. stoletja in je v svojem življenju zajel več kot pet stoletij človeške zgodovine. Vrsta raste zelo počasi, njeni predstavniki pa ostanejo živi več stoletij. Prav zato islandske školjke raziskovalce zanimajo kot model za proučevanje procesov, povezanih z dolgim ohranjanjem celic in odpornostjo proti poškodbam.
2. Grenlandski morski pes
Grenlandski morski pes velja za najdlje živečega znanega vretenčarja. Ker njegove starosti ni mogoče zanesljivo določati z običajnimi metodami za ribe, so raziskovalci analizirali jedra očesnih leč in uporabili radiokarbonsko datiranje. Študija 28 samic je pokazala življenjsko dobo najmanj 272 let.
Največji proučevani primerek pa je bil ocenjen na približno 392 let z velikim razponom negotovosti. Ta morski pes živi v hladnih vodah severnega Atlantika in Arktike ter raste izredno počasi. Znanstvena ocena kaže tudi zelo pozno spolno zrelost, približno pri starosti 156 let, vendar so pri teh številkah prisotne precejšnje negotovosti.
3. Grenlandski kit
Grenlandski kit je rekorder med morskimi sesalci, raziskave pa kažejo, da posamezni primerki presežejo starost 200 let. Na izjemno dolgo življenje so opozorile tudi stare konice harpun, najdene v telesih ulovljenih kitov, saj so izvirale iz lovskih tehnik iz preteklih stoletij. Poznejše metode ocenjevanja starosti so dodatno podprle ugotovitev, da ta arktični velikan živi precej dlje od večine drugih sesalcev.
Življenje v hladnih arktičnih morjih spremljajo počasnejši življenjski procesi, vendar znanstveniki dolgoživosti grenlandskega kita ne razlagajo samo z nizkimi temperaturami. Raziskujejo tudi njegove mehanizme popravljanja poškodb DNK in druge celične procese, povezane s staranjem.
4. Rdeči morski ježek
Rdeči morski ježek živi ob pacifiški obali Severne Amerike, največji primerki pa so ocenjeni na približno 200 let ali več. Raziskovalci so dolgoživost preverjali z opazovanjem rasti in radiokarbonskimi metodami, rezultati pa so močno spremenili starejše predstave o življenjski dobi te vrste.
Nekoč so domnevali, da živi le nekaj desetletij, meritve pa so pokazale povsem drugačno sliko. Še bolj nenavadno je, da pri zelo starih osebkih niso opazili izrazitega upada reproduktivne sposobnosti. Veliki in stari morski ježki še vedno tvorijo spolne celice ter sodelujejo pri razmnoževanju, zato je vrsta zanimiva za raziskovanje staranja.
5. Jonathan, orjaška želva
Med kopenskimi živalmi posebno mesto pripada Jonathanu, sejšelski orjaški želvi, ki živi na otoku Sveta Helena. Leta 2026 je njegova ocenjena starost 194 let, s čimer velja za najstarejšo znano živečo kopensko žival. Natančen datum rojstva ni znan, starost pa temelji na podatku, da je bil ob prihodu na otok leta 1882 že popolnoma odrasel, kar potrjujejo tudi stare fotografije.
Jonathan se je torej rodil približno leta 1832, njegova dejanska starost pa utegne biti še nekoliko višja od uradne ocene. Kljub visoki starosti še vedno je, se giblje in se odziva na okolico, čeprav sta se mu vid in voh močno poslabšala. Njegov primer kaže, da izjemna dolgoživost ni omejena na globoka in hladna morja, saj se med živalskimi rekorderji znajdejo tudi veliki kopenski plazilci.




