Ekonomičnost bivanja je pojem, ki mu sodobna gradnja posveča vse več pozornosti. Razlog je seveda predvsem v samem povpraševanju na trgu. Investitorji se zavedajo, da strošek s stanovanjskim (ali drugim) objektom ne predstavlja le gradnja, temveč tudi kasnejša uporaba, zato je skrb za čim nižje »obratovalne« stroške za marsikoga še kako pomembna. Poceni gradnja ni nobena prednost, če dobimo z njo stavbo slabe kakovosti, ki bo nato pridelovala visoke stroške bivanja. Potrebna je torej kakovost, ki lahko zagotovi, da bo uporaba udobna in varčna.
Zakaj pasivna gradnja?
Pasivna hiša je hiša, ki po porabi energije predstavlja vrh ekonomičnosti. Če vemo, da že nizkoenergijska hiša porabi v povprečju štirikrat manj energije kot klasično grajena hiša, potem lahko pri pasovni gradnji govorimo še o večji prednosti. Pasivna gradnja pomeni hišo, ki bo energijsko skorajda samozadostna, vsaj kar se tiče energije za ogrevanje in hlajenje. Uporablja namreč svoje notranje vire, in le če je zima zares huda, bo potrebno nekaj dogrevanja.
Pasivna hiša v povprečju porabi kar 4x manj energije kot klasična.
Ekonomičnost, ki jo nudi pasivna hiša, pa seveda nima zgolj finančnih posledic za lastnika, temveč je tudi okoljsko prijazna. Ker se pasivna gradnja zanaša na sodobne, visoko izolativne materiale ter na izkoriščanje naravnih danosti (na primer terena), se veliko prihrani v smislu virov, torej se hkrati varuje okolje.
Kako je videti pasivna hiša?
Nekateri menijo, da je pasivna hiša hiška iz lesa, podobna brunarici. Do takšne zgrešene podobe je prišlo zato, ker so bili navdušenci nad pasivno gradnjo pogosto tudi navdušenci nad tovrstnim naravnim videzom hiš, še posebej v alpskem in skandinavskem okolju. Vendar pa ima pasivna hiša lahko mnogo oblik in stilov.
Če pogledate na spletno stran podjetja Rihter boste presenečeni, da je lahko pasivna gradnja arhitekturno izjemno sodobna, pasivna hiša pa je moderna v vseh pogledih. Kompromis med pasivno gradnjo in arhitekturno sodobnimi rešitvami torej sploh ni potreben.
Slovenščina 